Ko nas zjutraj mraz uščipne v lica in prste, si želimo, da bi nas tudi od znotraj kaj grelo, ne le rokavice in kapa. Še posebej neprijetno je, ko nas zebe v noge. Včasih ne pomagajo niti topli škornji. Kako je mogoče, da mraz prodre skozi najtoplejša oblačila in se pritihotapi pod najmehkejšo puhasto odejo?


Včasih je krivo to, da se premalo gibljemo. Cirkulacija krvi se ob mirovanju upočasni, še posebej če sedimo. Telo je takrat nekako prelomljeno in žile v dimljah nekoliko stisnjene. Torej bo treba večkrat na sprehod ali vsaj narediti kakšno vajo pretegovanja.

Zelo pomembno je dihanje

Ali ste opazili, da pogosto zadržujemo dih ali dihamo zelo plitko? To nas naredi še bolj tesnobne, v možganih pa zmanjkuje kisika. Krvotok se tudi v tem primeru omeji na najnujnejše, posledica pa je ta, da nas zebe tudi takrat, ko ni posebej hladno.

Zelo pogosto vzrok tiči v prehrani. Prišel je čas agrumov, zato komaj čakamo, da se posladkamo s pomarančami, mandarinami. Od limon in grenivk pa si obetamo obilico vitamina C, ki naj nas ščiti pred prehladi. Sploh ne opazimo, kako hladilno delujejo ti sadeži. Uživanje južnega sadja, še posebej agrumov, hladi telo. Saj se spomnite, da takrat, ko imamo dolgotrajno visoko temperaturo, pijemo veliko limoninega soka. Ta temperaturo zniža in čutimo olajšanje. Sadje, ki raste v zelo toplih krajih, ima pač nalogo, da hladi, in to tudi počne, ne glede na to, v katerem delu sveta ga bodo ljudje zaužili. Podobno velja za zelenjavo in žita.

Skrajnji čas je, da se vrnemo k sezonski hrani

Ali ste opazili, da nas jabolka, ki jih jemo poleti, prijetno osvežijo, poleg tega pa so tudi dobra za naše zobe in dlesni. Ko jih posušimo in zaužijemo pozimi, pa nas grejejo. Celo ko jih namočimo v vodi in si pripravimo hladni kompot, prijetno ogrejejo želodec. Narava vedno poskrbi za potrebe vseh, le poslušati jo je treba.

Pozno poleti in zgodaj jeseni nam prijajo osvežilne solate iz sladkega zelja. To isto zelje fermentiramo in se pozimi grejemo s kislim zeljem. Podobno je z repo. Na Japonskem pa sem se naučila hitro kisati zelenjavo. Tej specialiteti rečejo tsukemono. Izdelava je zelo preprosta.

Fermentirana zelenjava je zdrava, priprava pa enostavna

Potrebujemo le malo večji kozarec, ki ga lahko zapremo. Fermentiramo lahko vse vrste zelja, korenček, bučke, redkvice, belo in črno redkev, kolerabice, cvetačo, brokoli …

Zelje narežemo na 1 cm široke trakove. Bučke in korenasto zelenjavo narežemo na tanke lističe. To naredimo z lupilcem za krompir. Ko je zelenjava narezana, jo posolimo in potlačimo v kozarec. Zapremo s pokrovom in pustimo, da fermentira. Naslednji dan, ko se vsebina nekoliko posede, dodamo še nekaj zelenjave. Tekočine, ki se nabere, ne odlivamo. Lahko jo uporabimo za hitrejše kisanje naslednje porcije sveže zelenjave.

Po dveh ali treh dneh je fermentirana solata pripravljena. Če je v stanovanju toplo, kisanje poteka hitreje, na hladnem traja dan dlje. Vsebino kozarca precedimo. Če se nam zdi preslano, oplaknemo z mrzlo vodo. Po želji dodamo malo olja. Postrežemo kot dodatek k mesnim jedem, ribam in stročnicam. Tsukemono je odlična predjed, saj nas oskrbi s prebavnimi encimi. Pomaga, da se prebavila hitreje ogrejejo.

Kaj pa krompir?

Krompir je poleg tobaka in paradižnika najbolj razširjen razhudnik na svetu. Kljub dobremu okusu je zelo hladno živilo in ima izredno visok glikemični indeks. Po domače povedano, porcija krompirja lahko dvigne sladkor v krvi prav toliko, kot bi pojedli vrečko bombonov ali 200 g čokolade. Da ga ogrejejo in prebavijo, prebavila potrebujejo veliko energije. Po takšnem kosilu smo zelo utrujeni in zaspani. S kuhanjem in pečenjem obnovimo precej tiste hladne energije krompirja. Idealno je, če jed vsebuje tudi dele rastline, ki so bili veliko na soncu: plod, liste, semena in cvetove. Tako dosežemo ravnovesje in pravo kombinacijo okusov. Drugi način za izboljšanje krompirjevih lastnosti pa so začimbe in olja.

Mehiški recept po naše

Krompirjeva tortilija - tortilla de patates

Za domačo uporabo sem prilagodila star mehiški recept »tortilla de patates«, kjer dobijo začimbe in olja svojo odločilno vlogo:

Sestavine za 4 osebe:

  • 1 kg olupljenega krompirja,
  • 0,5 dl svetlega sezamovega olja,
  • 1 žlica temnega sezamovega olja,
  • polovica čebule (ali dve mladi čebuli – skupaj z zelenim delom),
  • 1 čajna žlička gorčičnega semena,
  • 1 čajna žlička koriandrovih semen,
  • vejica rožmarina,
  • ščepec timijana,
  • 1 čajna žlička mlete kurkume,
  • ½ čajne žličke morske (ali himalajske) soli.

Priprava:

  1. Olupljen krompir naribamo na lističe, čebulo sesekljamo.
  2. Na 0,5 dl sezamovega olja na hitro prepražimo gorčična in koriandrova semena in jih odstranimo.
  3. Nato prepražimo čebulo – le toliko, da ovene, ne sme pa porumeneti.
  4. V krompir primešamo vse sestavine in oblikujemo 4 do 5 kupčkov.
  5. Ponev za palačinke dobro segrejemo, dodamo nekaj kapljic temnega sezamovega olja in en kupček krompirjeve mešanice.
  6. Oblikujemo omleto in jo pokrijemo.
  7. Pečemo nekaj minut in pazimo, da se ne zažge. Nato jo obrnemo in pečemo še 2 minuti odkrito.

Tako smo hladnemu krompirju dodali sonce in ga ogreli. Ta jed vsebuje vseh šest okusov. Krompir in čebula dajeta sladkost, gorčica in timijan pekoč in grenak okus, rožmarin grenkega, sol da slanost, kurkuma in koriander pa še pridih trpkega. Rožmarin, čebula in gorčično seme so jedi dodali lastnost rajas – agresivnost, ki uravnovesi topo zaspanost. Seveda je ta jed usklajena – satvična, le dokler je sveža. Ko se ohladi in je postana, dobi spet lastnosti tamas – topost in lenost.

Najbolj razširjena ogrevalna hrana pa so žita in ajda

Uporaba ajdove kaše je lahko zelo preprosta, saj bi težko vsak dan pojedli celo porcijo. Bolj smotrno je, da vsako glavno jed malo »ogrejemo« z dodatkom ene ali dveh pesti ajdove kaše. Enolončnice, nadevi za papriko, sarme ali ravioli so mnogo bolj hranljivi in toplejši, če jim dodamo ajdovo kašo. V nadevih lahko z njo nadomestimo riž. Že ena žlica ajdove kaše dnevno prežene mraz iz stopal in prstov na rokah. Čaj iz ajdovih cvetov pa izboljša prekrvavitev v kapilarah. To pa pomeni, da so bolj pretočne tudi srčne kapilare. Cvetovi nasploh »ogrejejo srce«. Zato si tak čaj pozimi večkrat privoščimo.

Oves je žito, ki je najodpornejše na mraz. Sposoben je kaliti že na temperaturi okoli 0 stopinj C, zato ne preseneča, da ga največ pojedo v skandinavskih deželah.

Pozimi si zato večkrat privoščimo ovseno kašo. Z ovsenimi kosmiči lahko zgostimo juho. Pazimo le, da ne bo postala sluzasta, zato jih pred tem malo prepražimo na suhi ponvi. Segrevamo in stalno mešamo le toliko časa, da zadišijo in dobijo malo zlate barve. Dodamo jih v že kuhano juho in takoj postrežemo.

Pita iz sadja in ovsenih kosmičev

Pita iz sadja in ovsenih kosmičev

Pozimi se bomo posladkali s pito iz sadja in ovsenih kosmičev.

Za to potrebujemo:

  • 500 g ovsenih kosmičev,
  • 200 g mletih orehov ali lešnikov,
  • 120 g surovega masla (ali druge maščobe),
  • 1 kg jabolk,
  • 200 g suhih sliv ali rozin ali marelic,
  • 2 čajni žlički mletega cimeta,
  • lupinica ene limone,
  • 3 čajne žličke mletega janeža ali komarčka,
  • 5 nageljnovih žbic.

Priprava:

  1. Ovsene kosmiče prepražimo na maslu, tako da postanejo zlato rumeni in da popijejo vse maslo. Med praženjem dodamo mlete orehe in lešnike in dobro premešamo. Pretresemo v pekač in poravnamo.
  2. Jabolka operemo in očistimo. Naribamo na tanke ploščice, nanje pa naribamo limonino lupinico, dodamo mleti janež in cimet. Dobro premešamo.
  3. Suhe slive narežemo na drobne koščke.
  4. Nageljnove žbice (klinčke) kuhamo 2 minuti v 1 dl vode. Nato ugasnemo in ohladimo. S to tekočino prelijemo suhe slive in premešamo. Potresemo preko kosmičev, po vrhu pa še naložimo začinjena jabolka.
  5. Pečemo v pečici 20 minut pri temperaturi 175–180 stopinj C.

Tako smo dobili odlično sladico, ki nas bo grela za malico ali večerjo, obenem pa ne bo ogrozila vitke postave. Ravno nasprotno!

Zima je lahko topel in lahkoten letni čas, če se ne prepustimo ležernosti. Tudi v kuhinjo vnesimo več svetlobe, ki jo ponujajo naravna živila.

Še nekaj okusnih receptov: